APDEJT.si

Število smrtnih žrtev potresa je preseglo 1457, ZN pa opozarja, da bi lahko število še naraslo, saj so ljudje še vedno ujeti pod ruševinami. Reševalci se borijo, da bi izvlekli trupla izpod ruševin, medtem ko se čas za preživele izteka. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe žrtev potresa ogromne in hitro naraščajo, medtem ko denarja in zalog za pomoč zmanjkuje.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo konec statusa začasne zaščite (TPS), ki je bil državljanom Venezuele dodeljen leta 2021. Ukrep pušča več kot 268.000 migrantov brez pravne zaščite.

Izraelskega predsednika Isaaca Herzoga je v Vatikanu sprejel papež Leon XIV., kasneje pa se je sestal še z vatikanskim državnim sekretarjem, kardinalom Pietrom Parolinom. Med srečanjem so razpravljali o situaciji v Gazi, boju proti antisemitizmu in prizadevanjih za izpustitev talcev Hamasa. V čast obiska je bila v dvorišču San Damaso izobešena izraelska zastava.

Dne 3. septembra 2025 so se zgodili različni dogodki in objave po svetu. San Juan Daily Star je objavil pravna obvestila. Deccan Herald je predstavil najboljše fotografije s celega sveta in tudi druge novice. GNLM je objavil svojo redno številko časopisa v Mjanmaru. V finski reviji Ess.fi je bil objavljen strip Fingerpori. Rionegro.com.ar pa je objavil osmrtnice v Argentini.

Število smrtnih žrtev potresa v Afganistanu je naraslo na več kot 1400. V najbolj prizadeti provinci Kunar je umrlo najmanj 1411 ljudi, 3124 pa je ranjenih. Reševalci še vedno iščejo preživele, bojijo pa se, da bo število žrtev še naraslo.

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je napovedal, da bo Belgija na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Irska centralna banka pa je sprejela odločitev, da ne bo več odobravala prodaje izraelskih vojnih obveznic. Izrael je aretiral župana Hebrona.

Število smrtnih žrtev potresa v Afganistanu je preseglo 800, ranjenih pa je več kot 2800. Združeni narodi so začeli izvajati pomoč, talibani pa so pozvali k mednarodni pomoči za spopadanje s posledicami potresa, ki dodatno obremenjuje že tako težke humanitarne razmere.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je v ponedeljek v Hanoju srečal z vietnamskim voditeljem To Lamom med uradnim obiskom, ki je potekal v času kampanje zbiranja donacij v Vietnamu za pomoč Kubi. Díaz-Canel je obiskal tudi tovarno zdravil in se sestal z voditelji vietnamske komunistične partije, pri čemer se je Vietnamu zahvalil za prijateljstvo in zgled.

UNESCO je opozoril na "krizo brez primere" zaradi pomanjkanja učiteljev po vsem svetu. Glavni razlogi za to so nizke plače, nasilje in naraščajoče število študentov. Med svetovnim vrhom učiteljev v Santiagu de Chile je vodja organizacije izpostavila, da bo brez dodatnih ukrepov v letu 2030 primanjkovalo skoraj 69 milijonov učiteljev.

Spor z Venezuelo glede regije Esequibo zaznamuje volilno kampanjo v Gvajani. Vladajoča stranka izpodbija povezave podjetnika Azruddina Mohameda, ki je pod sankcijami, s Caracasom. Gospodarski razcvet v državi ne odpravlja nezadovoljstva med prebivalstvom.

V Minneapolisu se je zgodila tragedija, ko je strelec med jutranjo mašo v cerkvi, ki je povezana s katoliško šolo Annunciation, ubil dva otroka. Poleg tega je bilo ranjenih še sedemnajst ljudi, med njimi štirinajst otrok. Incident je pretresel skupnost in sprožil preiskavo o motivih strelca.

V sedežu Microsofta v Redmondu v Washingtonu so protestirali zaposleni in nekdanji zaposleni zaradi povezav podjetja z Izraelom. Protestniki trdijo, da se platforma Azure uporablja za podporo vojaškim operacijam. Predsednik Brad Smith je imel konferenco.

Amnesty International je pozvala venezuelskega predsednika Nicolása Madura, naj izpusti vse arbitrarno pridržane osebe, potem ko je bilo nedavno izpuščenih 13 političnih zapornikov. Organizacija zahteva brezpogojno izpustitev vseh, ki so še vedno zaprti po volitvah leta 2024, in opozarja, da prisilna izginotja in mučenje predstavljajo zločine proti človečnosti. Venezuelska opozicijska koalicija Plataforma Unitaria Democrática (PUD) je obsodila izpuščanje zapornikov kot "politično trofejo".

Kitajski predsednik Xi Jinping bo gostil več kot 20 svetovnih voditeljev na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), vključno z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in indijskim premierjem Narendro Modijem. Pričakuje se, da bo Xi Jinping osebno sprejel Modija in Putina na letališču v Tianjinu. Pred Putinovim obiskom je visoki ruski parlamentarec posredoval sporočilo Xiju, s poudarkom na 'pravilni perspektivi' druge svetovne vojne.

Vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, je izrazil presenečenje nad dogajanjem v Gazi, kljub svetovni obsodbi. Parolin je situacijo označil za "absurdno" in izrazil obžalovanje, da ni videti rešitve.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odgovoril na kritike ameriškega kongresnika Carlosa Giméneza, ki ga je obtožil zanikanja obstoja 'Kartela Sonc'. Petro je izjavil, da je pripravljen iti v zapor, da bi govoril resnico. Giménez je pred tem dejal, da je Petro s svojimi izjavami podpisal 'lastno obsodbo'. Petro je zavrnil Giménezove grožnje in poudaril, da nima pravice obsojati predsednika.

Na avtocesti na kolumbijski strani meje z Venezuelo so postavili table z nagradami, ki jih ZDA ponujajo za informacije, ki bi privedle do aretacije Nicolása Madura in Diosdada Cabella. Maduro je v odziv na ameriško vojaško ofenzivo pozval k mobilizaciji in oborožitvi civilistov, javnih uslužbencev in privržencev chavizma.

Rusija je izrazila podporo in solidarnost Venezueli zaradi naraščajočega zunanjega pritiska na Caracas. Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, se je pogovarjal z podpredsednico Venezuele, Delcy Rodríguez, in potrdil pripravljenost za nadaljnjo krepitev dvostranskih odnosov strateškega partnerstva. Ta diplomatski kontakt sovpada z nacionalno pripravljenostjo v Venezueli.

Perujski kongres je ponovno sprejel resolucijo, s katero kolumbijskega predsednika Gustava Petra razglaša za persono non grata. To je že druga tovrstna deklaracija, prva je bila izdana leta 2023. Razlog za to odločitev so Petrovi »dejanja, ki ne priznavajo in ogrožajo nacionalno suverenost«, kot je trditev o lastništvu amazonskega otoka, ki pripada Peruju. Odločitev je bila sprejeta na plenarnem zasedanju perujskega kongresa.

ZDA so napotile približno 4.000 vojakov ob obalo Venezuele, kar je povzročilo ostro nasprotovanje s strani marxist.com, ki obsoja ameriško imperialistično agresijo. Kitajska in Iran sta prav tako izrazila podporo Venezueli in obsodila vojaške grožnje ZDA. Ameriški sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je potrdil, da so ameriške pomorske in zračne sile poslane v bližino venezuelskih voda.